Maya Terras-b.day party*

Nenadoma so se vhodna vrata odprla in pred njima je stala Maya. Ian se je nasmehnil in ji segel v roko. "Vse najboljše!" Poljubil jo je na vsako lice nato pa ji izročil darilo. Počakal je, da je Mayi voščila še Tiana nato pa sledil slavljenki v hišo. "Sicer pa Maya, ni se treba sekirati. Nisva bila predolgo zunaj." Pomežiknil ji je ter stopil v dnevno sobo, kjer je zabava potekala. "Uau, vas je pa kar že veliko," je bilo prvo kar je rekel in se pri tem nasmehnil. Nato je opazil Chrisa in Melani, ki sta se držala za roke. Še bolj prešerno se je nasmehnil in stopil k njima. "Hej. Nič mi nista povedala," se je zarežal in svojega bratranca prijateljsko lopnil po hrbtu.

"Hvala!" se je Maya zahvalila Ianu. "Oh super..grozno bi bilo, če bi bila." si je Maya oddahnila. Kmalu je za Mayo prišla Rebecca. "Italijo? Seveda!! Najraje bi šla v Milano. Bena? Hm..mislim, da ne..kdo je to?" je Maya odgovorila na Rebeccino vprašanje. Maya je opazila, da Tiana še kar stoji zunaj. "Tiana..vstopi, da ne boš zmrznila!!" jo je povabila naprej. "Torej..že poznaš ljudi, ki so tu, ali ti predstavim koga?" je vprašala Maya, ker ni vedela, če Tiana že pozna koga na njeni zabavi ali ne. Kmalu je Pinky prišel med vrata. Maya se je vstrašila, da bo šel ven, zato ga je hitro vzela v roke. "Oh..njega pa sigurno še ne poznaš." je rekla Maya. "To je Pinky..moj mali razvajenček." je Maya predstavila Pinkya Tiani in se nasmehnila. "Torej punce..bo katera pila?" je Maya še vprašala in počakala na odgovor.

Tiana je počakala da Ian vošči Mayi, nato pa se slavljenki nasmehnila "ah ne, jaz sem kar trdoživa veš" se je nasmejala Tiana in ji voščila vse najboljše. Objela jo je in jo poljubila na lica. "Mmm.. najprej moram v dnevno sobo, da sploh vidim povabljene" se je zasmejala Tiana "sicer pa nič čudnega, če koga ne bom poznala... saj sem tudi tebe šele na božični zabavi" se je zasmejala Tiana. "Poglej, poglej! Oo kako je leep!" je vzkliknila Tiana, ko je zagledala Pinkya. "Cortek mali" se je raznežila in ga pobožala po glavi. "Lepo ime ima" se je nasmehnila Tia. Šele zdaj je odložila jakno in se odpravila za Mayo v dnevno sobo, kjer so že bili Rebecca, Melani, Chris, Ian in Maya. Za hip se ji je malo zavrtelo v glavi. Je to res? Se res dogaja? je pomislila. Kreten! Lahko bi mi povedal, da nimam šans! je bila jezna na Chrisa. Ne pa me zavajal.. in jaz sem bila totalno neumna ter mislila da sem mu mogoče všeč Pomislila je na park. Skomignila je z rameni in se samo skušala sprostiti.. Privoščila je Melanie, saj sta bile vendarle prijateljici. A o Chrisu ni vedela kaj naj si misli.. sem bila potem samo še ena njegova številka?
Vsedla se je v kot na naslonjač in glavo zvrnila nazaj. Od vseh misli bi ji lahko še počila glava. Nič zato.. saj je v mestu tudi kdo drug, ki bi me lahko imel rad se je nazadnje nasmehnila in pokazala svojo optimistično plat. Obsedela je in si pomrmravala neko melodijo.

"Okeej." Počasi je odšla do mize z pijačo. Vzela je dva kozarca in v njiju natočila coca-colo. Previdno ju je odnesla v dnevno sobo in enega dala Mayi. "Izvoli." Nasmehnila se je in še sama spila požirek coca-cole. Nato se je obrnila k Chrisu. "Uau, nisem vedela, da ti francoski videz tako pristaja." Pomežiknila mu je in se nasmehnila. Pravzaprav ga še nikoli ni videla v francoskem stilu. Nekaj časa je zamišljeno stala, nato pa je zaslišala zvonec. Le kdo bi lahko bil? Kmalu je opazila na vratih Tiano in Iana. Ko je Ian prišel do njiju se mu je le nasmehnila. "Hejlaa. Saj niti ne traja še dolgo. Poleg tega te pa že nekaj časa nisem videla." Njeno pozornost je pritegnila Tiana, ki je bila očitno zatopljena v misli. "Takoj bom nazaj," je rekla Chrisu in Ianu, nato se pa počasi odpravila do Tiane, ki je sedela v naslonjaču. "Hejlaa. Tebe pa že nekaj časa nisem videla. Sicer pa se dobro počutiš?" Zaskrbljeno jo je pogledala, nato pa se vendarle nasmehnila in čakala na Tianin odziv.

Rebecca se je nasmehnila. ''Hej, Rebecca je moje ime.'' roko je podala do blondinke. Nasmehnila se je ter odgovorila Mayi. ''Italija je zakon. Resnično. Maya, veš zelo si lepa s to tiaro.'' pomežiknila ji je ter spila požirek pomarančnega soka. Alkohola ni marala. Samo živčno in smešno jo je naredil. Imela je dve gorzni prigodi, ki sta jo dobesedno prestrašili.
'Upam, da bova z Mayo super prijateljici. Nasplošno mi je všeč. Nevem, toda ona bo mogoče prava prijateljica. In tudi blondinka je videti simpatična. Amapk mogoče tudi antipatična.'

Chris se je namuznil sam pri sebi, potem pa nekako bolj odsotno stal tam in opazoval ljudi, ki so bili na zabavi. Ter ob tem poslušal njihove pogovore, seveda. In bil tudi zatopljen v svoje misli. Pokimal je Rebecci, se nasmehnil Melani in nekako odsotno slišal zvonec. V sobo sta prišla Tiana in Ian in moral se je nasmehniti bratrancu, ki je bil na nek način videti celo zadovoljen. Z roko si je razmršil lase, potem pa se ozrl proti Tiani. Ni izgledala preveč dobro. Zaradi njega? Je parie. Bledo se je nasmehnil, potem pa situacijo podrobneje preučil. Ostalim v sobi se verjetno niti sanjalo ni, kaj se dogaja. Ian, Rebecca in Maya so se pogovarjali, Melani se je odpravila do Tiane, ki se je zrušila na fotelju, zato si je Chris nalil nekaj pijače. Ni dobro pogledal, kaj pije, tekočino je le zlil vase, potem pa odšel do Melani in Tiane. "Melani, nama oprostiš za sekundo?" Pogledal jo je naravnost v oči in ji ob tem dal prijazno vedeti, da potrebuje nekaj minut za pogovor s svetlolasko, ki je sedela. Upal je, da bo Melani razumela. In očitno je res, ko se je odpravila.
Odločno je počepnil poleg Tiane, da je bil v približno isti višini kot ona. "Tiana?" Počakal je, da je preusmerila pozornost nanj, potem pa dvignil roko, kot da bi jo želel ustaviti, da bi karkoli naredila, rekla ali da bi kam šla. "Je suis désolé. " Zavzdihnil je, saj je moral razložiti situacijo. Pravzaprav še sam ni natanko vedel, v kaj se je zapletel. Ampak ponavadi se v takšne stvari ni zapletal. Ne on.
"Poglej, glede tistega v parku... Bilo je lepo." Zajel je sapo, potem pa brez premora nadaljeval. "In po tistem sem veliko razmišljal." Tu je bila ona, Francozinja. In tam je bila Melani. Pravzaprav takrat ni vedel, kaj naj stori, potem pa je nenadoma spoznal. "In se tudi zavedel da to, kar čutim do tebe..." Nikomur ni še tako razodeval svojih čustev, nikoli. Ampak vse je enkrat prvič. "Si mi kot nekakšna sestra. Petite soeur. Takrat se tega nisem jasno zavedal. Težko je razložiti. Ampak moral sem to storiti, drugače ne bi bilo pošteno. Do mene, tebe in navsezadnje tudi do ostalih. Bila si tako drugačna od ostalih tukaj in bila si mi tako podobna..." Zavzdihnil je sam pri sebi. "Nekoč sem imel sestro. Elle est morte... " Tako lažje je bilo izreči v francoščini, a ponovil je tudi prevedeno. "Umrla je." Emilie je bila stara trinajst let, nekega dne jo je zbil avto. Bila sta najboljša prijatelja in praktično vse sta počela skupaj. Potem pa je nekega dne ni bilo več. In potem se je prikazala ona, ki ji je bila tako podobna... Zavzdihnil je in spet začutil tisti tesnobni občutek, za katerega je mislil, da se ga je že znebil. "In nisem si mogel pomagati. Isto energijo imaš kot jo je imela ona... Ampak nikoli te ne bi mogel prizadeti." Bilo bi tako, kot da bi prizadel Emilie. In na nek način jo je že. "Tiana, mi boš sploh kdaj lahko odpustila? Za tole?" Namrščil se je, ko je nekaj začutil. V kotičku oči. Ena sama solza mu je spolzela po licu.
Fantje ne jokajo. Samo mušico dobijo v oči. Namuznil se je ko se je spomnil besed svoje sestre. Ampak v njegovem nasmešku je bilo obenem tudi toliko grenkobe. Skoraj je že pozabil nanjo. Ni mislil nanjo, na novo je začel. Še Ian najbrž ni vedel zanjo. In zdaj je povedal Tiani. Samo še to se mu je manjkalo, da bo vstala, ga klofutnila in ga pred vsemi ozmerjala za lažnivca.
A ni lagal. Nikoli, sploh pa ne o svoji mlajši sestrici, ki je že tako dolgo ni bilo več...

Tiana je pozdravila Mel karseda sproščeno "Živjo Mel!" se ji je nasmehnila. "Ja res se nisva videle že nekaj časa" se ji je nasmehnila Tiana. Ob naslednjem vprašanju se je morala zlagati, saj Mel tega res ni bilo treba vedeti. "Ja Mel, zelo dobro" je rekla. Hotela je reči odlično, pa ji nikakor ni uspelo. Ko jo je ravno hotela vprašati, kako se počuti ona je zagledala Chrisa, ki se jima je približeval..Oh ne.. le še tega se mi manjka. Ne morem gledati poljubljanjna se je zgrozila in v naglici, da bi se mu izognila nekaj kot je 'moram na stranišče' zajecljala Mel. Vzdigniti se je hotela, a je pristala nazaj v fotelju, ko ji je spodrsnilo. Počutila se je kot zguba. Požrla je slino in naslednji trenutek bila začudena, saj je Chris prosil Mel, če ju lahko pusti sama. Na Tianino grozo je to tudi naredila in se zapletla v pogovor z drugimi povabljenci. Ni ga hotela pogledati. Ko jo je poklical je vendarle vzdignila svoj pogled. Bil je očitajoč in nič kaj prijeten kot po navadi. "Vous êtes désolé?" ga je vprašala. "Bolje, da misliš resno.." je rekla in utihnila. Ni hotela ravno klepetati z njim. "Oh vraiment?!" je rekla sarkastično. Nato ga je poslušala dalje. "Quoi?" je vprašala zaprepadeno, po omembi sestre. "Kot sestro me imaš rad?" je vprašala kar preveč naglas, čeprav so se besede izgubile v hrupu dnevne sobe. "In ti mi to poveš zdaj? Ne bom zanikala, všeč si mi.. bil" je dodala po kratkem premoru. "In tega mi nisi mogel povedati prej? Žal mi je za Emillie, vendar jaz nisem ona. Kako naj bi vedela.." je rekla in skomignila z rameni. Tudi ona je že bila na robu solz. "Jaz pa sem mislila da sem ti všeč.. drugače" je rekla, ko so jo zaščepele oči. "Ne bi mogel? Si me že Chris.." je rekla in ga pustila negotovega pri zadnjem vprašanju. Iz očesa ji je pritekla solza. Otrla si jo je ter vstala. "Si zadovoljen zdaj?" ga je vprašala. Oči so jo pekle in še preden bi pritekla druga solza je s hitrimi koraki odšla stran. No matter what you'll never see me cry.. si je mislila in se odpravila na stranišče. Ni več vedela, kaj naj si misli. Res bi ji lahko prej povedal. Žalostno je vtrgala papir na stranišču ter si obrisala solze. Pravzaprav se je morala zjokati. Vse dati iz sebe. Potem bo morda lahko začela čisto znova.

Rebecca se je pogovarjala v družbi drugih ljudi in ker ji blondinka, ki je bila na pogled vedno bolj prijetna ni odgovorila je le skomignila z rameni in odšla do dj-a in se sprostila. Pogovarjala sta se nato pa je Rebecci zazvonil telefon. Na ekranu se je prikazalo ime Ben. Rebecca je z uporom pritisnila tipko za odgovor. ''Ja? Življo Ben.'' nekaj časa ga je poslušala in odgovorila. ''Ne morem. Adijo.'' počutila se je osorno, toda ni ji ostalo drugega. Počasi se je odpravila do stranišča. Velika bela vrata je potisnila pred njo in vstopila. Stranišče je bilo večje, kot ga je imela ona. In kmalu je v prostoru zagledala blondinko. Postalo ji je neprijetno, a ni si mogla pomagat. Šla je do nje. ''Salut,quel est le problème?'' je po francosko začela Rebecca. V šoli se je naučila veliko francoščine. Čakala je na odgovor in se tudi predstavila. ''Mon nom est Rebecca.Comment t'appelles-tu?Ne pleure pas.'' Rebecca je bila ponosna nase. 'Upam, da sem prav izgovorila zadnji stavek. Naj neha jokati, prosim.'

((Prosim, da na koncu napišete še prevode iz francoščine..kr mne se res ne da vč hodit na translate google..pa še ne povsem točno ti tam prevede pa ni treba v rpg-ju prevest..lahko tut stavk označiš z * in na koncu z majhno pisavo napišeš prevod ))

"Živjo!" jo je pozdravila Tiana in si obrisala solze.. "ah nič Becca" se je nasmehnila Tia in vrgla robček v koš. "Samo nekaj je bilo pač.. pretreslo me je.. malo" je hiknila Tiana in si spet upihnila nos z novim robčkom.. Nato je Tiana samo odkimala.. "govori z mano v tem jeziku.. sovražim francoščino.. vsaj ta trenutek" je rekla in se odzibala iz stranišča. Ni pomislila da je bilo to lahko videti nesramno. Spet se je sesedla v fotelj in malo zamižala ter poskušala pozabiti na vse.

Super, zdaj jo je spravil v jok. Kot izgubljen je stal tam in jo opazoval, ko je odšla nekam, po verjetnosti v stranišče. Ostali tega dogodka niso opazili, vsaj na prvi pogled ne. Chris je za trenutek pomislil. This could be the one last chance, To make you understand... Očutno je svojo priložnost izgubil. Ni nameraval hoditi za Tiano, saj bi jo s tem samo še bolj prizadel. Sploh pa zdaj, ko se je spomnil Emilie, ni bil ravno dobra družba, zato je na hitro ošinil prostor, potem pa se odpravil ven. Nihče ni opazil njegovega odhoda, in to mu je na nek način povsem ustrezalo. Čeprav je bilo povsem mogoče, da se mu je to samo zdelo.
Za hišo je bilo neke vrste stopnišče in Chris se je usedel tja in se zazrl v nebo. Bila je jasna noč, na nebu pa je bilo opaziti mnoge zvezde, seveda pa je bila tam tudi luna. V rahel nasmešek ga je spravila misel, da je enaka luna v tem času tudi tam, v Franciji."To be hurt. To feel lost. To be left out in the dark. To be kicked, when you're down, To feel like you've been pushed around. To be on the edge of breaking down, and no one's there to save you..." [/i] Besede, ki jih je zapel, so tiho odmevale po noči. Namuznil se je ob misli, da je bil vedno čuden fant. Pravzaprav je bil povsem običajen, včasih le ni zmogel slediti hitrosti, s katero je njegovo življenje brzelo naprej. In ravno zato se je preselil sem, ampak tudi tukaj je naredil kar nekaj napak. Zakopal je glavo v roke in tiho izustil še nekaj besed. "No you don't know what it's like..." Zmotil ga je zvok korakov v bližini. Je prišel kdo za njim? Ko se je ozrl, ni opazil nikogar, a možno je bilo, da se je kdo skrival v senci velikega drevesa. Ampak po pravici povedano mu je bilo zdaj že vseeno. Potreboval je zrak, ob tem pa se je nenadoma spomnil na besede iz nekega filma, ki ga je nedavno nazaj gledal. The air. It worries. Čez nekaj časa bo že vstal in se vrnil. A ne še zdaj...

Tudi Ashley je bila povabljena na 18. rojstni dan Maye. Oboževala je zabave, še posebaj pa 18. rojstne dneve. Ob takšnih številkah si res težko izbiral darilo. Preiskala je vse možno, nakar je našla res nekaj kar bi bilo popolno. Bil je prelepa zapestnica z napisom For my only and all. Oboževala je zapestnice, imela jih je preko 27 in celo več. Zavito je bilo kot v pravljici. Prispela je domov in se odšla urediti. Oblekla se je v rumeno obleko z pasom.
Končno je bila nareta in odpravila se je v avto s katerim se je kasneje odpeljala k Mayi. Prispela je nato je videla, da so bila vrata odprta. Bila je že kar množica zato se je odločila, da bo kar vstopila. Pred sabo je videla Mayo, Melani, Chrisa, Iana in pa DJ-ja. Prituhnila se je do Maye in ji zaželela vsega "Hey, hvala za vabilo in seveda, vse najboljše za tvoj 18. rojstni dan. Polno ljubezni, zdravja, sreče in predvsem želj." globoko se je nasmehnila in ji izročila darilo. Pogledala se je naokoli nato je še povedala "Samo trenutek, na wc skočim ..." se je nasmehnila in se odpravljala proti vratom WC-ja za goste. Preden je vstopila je mimo nje z naglico švignila plavolaska. Ko je vstopila je pred sabo zagledala rdečelasko "Oprostii ... sem prišla v napačnem trenutko?" je sramežljivo vprašala in se predstavila "Sicer moje ime je Ashley, me veseli!" se je nasmehnila in se vsedela na majhen sedež v kopalnici.

Melani je Chrisu le prikimala in se odpravila nazaj do Iana, ki je ostal sam. "In ti si še vedno samski ali si si že našel kakšno dekle?" Pomežiknila mu je in se nasmehnila. Pogled ji je uhajal k Tiana in Chrisu, vendar je pogled poskušala čim bolj umikati, saj je bila to njuna stvar o čem sta se pogovarjala. Njen pogled je spet pritegnila objokana Tiana, ki je odhitela na stranišče. Najraje bi stekla za Tiano in jo vprašala kaj je narobe, a je vedela, da ni pravi trenutek in se je sploh ne tiče. Postalo ji je vroče in potrebovala je svež zrak, zato se je Ianu zopet opravičila. Odšla je do stojala za jakne in vzela svoj plašč, nato se pa odpravila za hišo, kjer je pogosto razmišljala, a med potjo se je skoraj zaletela v Ashley. Niti ni dobro opazovala okolico in ko je prišla do stopnišča je tam na njeno presenečenje opazila Chrisa. "Heej. Oprosti, če motim. Lahko prisedem?" Previdno se je vsedla poleg Chrisa. "Kako to, da si tukaj? Je morda kaj narobe?" Vedela je, da morda preveč dreza vanj, zato se je opravičljivo nasmehnila.

Mrzel nočni zrak mu je dobro del, kmalu pa je zaslišal korake. Ni natančno vedel, kdo je prišel, a nekako je domneval, da tisti, pa kdorkoli je že bil, ne bo ves čas tiho. In res je bilo tako. Melani se mu je previdno približala in zmogel je droben nasmešek. "Hej. Kar prisedi." Saj pravzaprav ni motila, zato ni bilo problemov.
Poslušal jo je in ob tem se je počasi počutil bolje. Nekaj je bilo v njenem glasu, kar je povzročilo to spremembo njegovega razpoloženja, zato se je nasmehnil, tokrat iskreno. "Svež zrak dobro dene." Namuznil se je in jo skoraj nezavedno objel okrog ramena in opazil, da ima na sebi plašč, medtem ko je on še vedno bil v svojem puloverju. Ampak ni ga zeblo, mrzli zrak mu ni prišel do živega, zato se s tem res ni obremenjeval. Rahlo je stisnil Melani k sebi in vdihnil svež vonj njenih las. Nekaj časa sta tako obsedela, potem pa je Chris pomignil na jasno nebo nad njima. "Lepa noč je, kajne?" Nasmehnil se je ob pogledu na tisoče zvezd, ki so utripale nad njima. Bile so tako daleč ampak obenem tako zelo blizu...

Prikimala mu je, saj je sama tudi zato prišla ven. Nekaj časa je zamišljeno gledala v drevo, ko jo je presenetil Chrisov objem. Saj ne, da ji ne bi bil všeč, ravno nasprotno. Še sama je svoj pogled usmerila v nebo, polno svetlečih zvezd. "Ja, res je." Prikimala je in se spomnila na New York. Tam je bilo pravtako vedno polno zvezd, ki so se neizmerno svetile. "Je tudi v Franciji tako lepo?" Ni vedela, zakaj je postavila to vprašanje, a že od nekdaj jo je zanimala Francija. Umaknila je pogled z zvezd in se obrnila nazaj k Chrisu.