Reci, da!

Po včerajšnjim snežnim in mrzlim dnem, je danes v mestu končno le posijalo sonce. Lana je danes vstala bolj zgodaj saj ni morala spati. Verjetno zaradi nestrpnosti zaradi večera, ko bosta skupaj z Ianom odšla v kino. Dopoldne je preživela zunaj. Šla je na sprehod po mestu, nato pa se sprehodila tudi po trgovinah, če bi slučajno našla tudi kaj zanjo, popoldne pa je preživela doma pri svojih sestričnah. Bližala se je sedma ura, ob kateri sta bila z Ianom zmenjena, zato se je morala počasi začeti pripravljati. Oblekla si je bolj oprijete kavbojke, na vrhu pa tanjšo majico in bluzo. Bila je že kar pozna, zato je morala kar pohiteti. Obula si je škornje, na vrhu pa oblekla črn plašč. Za seboj je vzela še torbico ter pozdravila sestrični, ki sta ji zaželeli lep večer. Z avtom se je odpeljala do koloseja, kjer so bila parkirišča kar polna in komaj je dobila še prostor za svoj manjši avto. Nato pa pohitela v kolosej. Tam pa je že bil Ian, ki jo je čakal na klopci takoj po vhodu. Odšla je do njega in prisedla. "Živjo Ian! Upam, da ne čakaš predolgo," se je opravičila in nasmehnila. "Kaj si počel počel danes?"

Ian je dan preživel popolnoma normalno. Ob sobotah je rad poležal nekoliko dlje, zato je vstal kar nekoliko pozno. Ves dan pa je zapravil večinoma za šport - v svoji telovadnici je preživel skoraj vso popoldne in zraven poslušal glasbo. Ko je ura kazala šest, se je odpravil v kopalnico, da bi se stuširal. Vedel je, da je imel do "zmenka" še veliko časa, več kot je sicer potreboval, vendar se je rad urejal počasi in nikoli ni rad hitel s tem. Ko je opravil vse potrebno v kopalnici, si je nase navlekel temne kavbojke in črtasto polo majico z dolgimi rokavi, na vrh pa še črno jopico s kapuco. Do sedmih je manjkalo še pol ure, zato se je odločil, da je bolje, če se odpravi kar v kolosej, saj se mu ni zdelo pametno še naprej zadrževati v hiši.
Že čez petnajst minut je sedel na klopci v koloseju. Kot je pričakoval, Lane še ni bilo, zato se je odločil, da je najbolje, če jo počaka kar tukaj. Medtem ko so minute minevale, se je zamislil. Spomnil se je svojega prvega zmenka v New Yorku, ki ga je prav tako preživel v kinu. Dekle si je za ogled izbralo grozljivko, čeprav Ian še danes ni razumel zakaj. Zmenek se je namreč končal prav klavrno. Dekle je cel film mižala in si zatiskala ušesa, na koncu pa je vsa bleda pobenila ven. Kasneje je izvedel, da ni prenašala krvi. Ko je bil tako zamišljen, sploh ni opazil, da se mu približuje Lana. Šele ob pozdravu je dvignil pogled in v trenutku se mu je čez obraz raztegnil nasmeh. "Hej. Ne, nisem čakal predolgo. Sicer pa, zelo lepa si danes." Zopet se je nasmehnil, nato pa skomignil. "Nič posebnega. Večinoma sem dan preživel v telovadnici. Pa ti? Aja pa, najbolje je, da greva kar kupiti vstopnice. Sicer bi jih lahko že jaz, vendar sem raje počakal na tebe, saj nevem kje bi želela sedeti."

"Uu..hvala. Tudi ti si danes prav čeden!" je rekla Lana in se nasmehnila. "Dopoldne sem šla malo po trgovinah, popoldne pa sem preživela doma z sestričnami. Ja najbolje je, da jih greva kar kupiti." Odšla sta do blagajne, da bi kupila vstopnice za film. Med potjo si ga se je še bolj podrobno ogledala in bil je čudovit. Imel je tudi dober okus za oblačenje, kar je Lani posebej padlo v oči. Prišla sta do blagajne in videla, da se njun film začne šele čez pol ure, tako da jima ni bilo potrebno hiteti. Kupila sta vstopnice za sedeža nekje na sredini, kjer se najbolje vidi film. "Greva kupiti kaj za jest in za pit?" je nato vprašala Lana in se ozrla po stojnicah.

Ian se je komplimentu le nasmehnil, nato pa sta z Lano odšla do blagajne. "Lahko prosim dve vstopnici za film Reci da?" Ko je prodajalka prikimala, se je naslonil na pult in se obrnil k Lani. "Saj ne bi imela nič proti, če sediva nekje v sredini, kajne?" Dvignil je obrv in ker se je ta strinjala, sta se nazadnje odločila za 13. in 14. sedež v 7. vrsti. "Hvala," je zamrmral Ian, ko jima je prodajalka izročila vstopnice in se nato umaknil proč. "Ja, dobra ideja." Prikimal je in se pri tem tako kot Lana ozrl po stojnicah. Na drugi strani so prodajali nešteto vrst bonbonov in sladoledov, nekoliko bližje njima sladkorne pene, ob vhodu pa so se otroci trli za kokice. "No, kaj bi želela kupiti?" je nazadnje vprašal in se rahlo nasmehnil. "Izbire je veliko. Jaz osebno bi sicer kokice in coca colo, lahko kupiva pa tudi kakšne bonbone ali kaj drugega. Torej?" Obrnil se je k Lani, na njegovem obrazu pa se je še zmeraj poigraval nasmešek.

Lana je prisluhnila Ianu. "Jaz bi tudi kokice, pila pa bom fanto. Sicer pa mi bonboni in sladkarije sedaj ne pašejo. Sladkorno peno pa mi že od malega ne jem, ker mi ni všeč," je rekla, nato pa sta se odpravila do stojnice, kjer je bila velika gužva in kar nekaj časa sta morala čakati, preden sta prišla na vrsto. "Kakšno zvrst glasbe pa poslušaš? Imaš mogoče najljubšo skupino ali pevko?" ga je z zanimanjem vprašala, medtem ko sta čakala, da jima prodajalec izroči kokice in pijačo. "Aja pa bom jaz plačala to, ker si ti že vstopnici." Iz denarnice je vzela denar in ga dala prodajalcu, nato pa se razgledala po koloseju in nedaleč stran zagledala prazno klopco. "Se usedeva na tisto klopco in počakava, dokler se ne začne film?« je vprašala in pogledala Iana.

"Prav. Ne ješ sladkorne pene? No ja, kakor komu paše." Skomignil je. Spomnil se je, da sam kar nekaj let ni maral chipsa, vendar se mu pozneje, ko ga je poskusil, ni mogel več upreti. Z Lano sta se postavila v vrsto in čakati sta morala skoraj deset minut preden sta lahko naročila. "Dve kokice, coca colo in fanto, prosim," je naročil Ian in se pri tem zazrl v moža, ki je stal za pultom. Njegovi temni brki in dolgi črni lasje, na katerih je sedel velikanski klobuk, so močno spominjali na kakšnega igralca in stare mehiške telenovele. Ian se je ob tej misli rahlo nasmehnil, nato pa privolil Lani, da je vse skupaj plačala. "Hvala," ji je rekel ter pri tem prikimal. "Da, pojdiva na tisto klopco, dokler je še prosta." Že čez nekaj trenutkov sta sedela in Ian je pogledal na uro. "Še približno dvajset minut do začetka filma. Vendar bova pet minut prej šla od tod, tako da nama je preostalo še petnajst minut," je računal, nato pa se obrnil proti Lani. "Hej, te lahko nekaj vprašam?" Še preden je odgovorila, je že nadaljeval. "Čez nekaj dni je organiziran novoletni ples. Jaz bi sicer mogel iti tja s tvojo sestrično Melani, vendar gre ona s fantom. Tako da sem sedaj brez spremljevalke." Naredil je kratek premor. "Torej..bi lahko ti vskočila namesto nje? Če želiš in če imaš čas, seveda." Svoje oči je uperil v Lano in počakal na njen odgovor.

Ian je privolil, zato sta se usedla na klopco in tam počakala, da se film začne. "Novoletni ples?! Hmm…z veseljem bi bila tvoja spremljevalka!" se je na koncu odločila Lana, saj ni bila tisti dan z nikomer zmenjena in še novo leto je, čas za zabavo. "Kje pa bo novoletni ples?" ga je nato vprašala in pogledala v njegove oči. Kar nekaj časa je strmela v njih, nato pa na hitro umaknila pogled in se mu nasmehnila. "Sicer pa mojo sestrično Melani že dolgo nisem videla. Praviš da ima fanta? Ko sva se nazadnje videla mi ni še nič omenila. Najverjetneje ga bom spoznala šele na novoletnem plesu. Ga ti poznaš?"

"Prav," je prikimal Ian, ki je naenkrat postal še boljše volje. Sicer je sumil, da bo Lana pristala na njegovo povabilo, vendar mu je kljub temu nekoliko odleglo, ko je zaslišal njeno pritrdilo. "Torej, ples se začne ob šestih zvečer v eni izmed dvoran. Je v redu, če te pridem pobrat petnajst minut pred začetkom?" Dvignil je obrv in se vprašujoče zazrl v Lano. Ujel je njen pogled ter se namuznil. "Vbistvu poznam njenega fanta, ja," je nato prikimal. "Je moj daljni sorodnik in pred nekaj meseci se je preselil sem. Sedaj živi skupaj z mano. Sicer pa mu je ime Chris in je francoz." Rahlo se je nasmehnil, pri tem pa pogledal na uro. "Najbolje, da se kar odpraviva. Še pet minut je do začetka filma." Vstal je in v roke vzel kokice ter coca colo, nato pa skupaj z Lano odšel v dvorano. Ko sta vstopila, sta si najprej poiskala sedeže - kar jima je vzelo kar nekaj minut, saj sta jih zaradi teme našla le s težavo - nato pa se udobno zleknila v njih ter počakala na začetek filma.

"Ja, bo uredu," mu je Lana vsa vesela odgovorila. Komaj je čakala novoletni ples, še posebej zato, ker ga bo preživela z Ianom, pa tudi zato, ker bo tam idealen kraj, da spozna nove ljudi. Lana je nato pozorno poslušala Iana in ko je končal, se je malo zamislila. "Chris?? Ja sem ga že srečala. V bistvu se nama je z Melani na koncu pridružil pri večerji v mehiški restavraciji. Imaš rad mehiško hrano?« ga je še vprašala, počakala da odgovori, nato pa nadaljevala: "In je bilo opaziti, da se med njima nekaj plete, samo je nisem potem nič vprašala. Ona pa mi tudi ni nič povedala." Ian je nato predlagal, da se odpravita. Lana je vzela svojo fanto in vrečko s kokicami ter pohitela za Ianom. Čez nekaj minut sta vstopila v dvorano, kjer so se na platnu že začele predvajati različne reklame. Še zadnji hip sta dobila svoja sedeža in fiml se je začel. Lani je bil všeč že začetek filma, do konca filma pa je vedno bolj uživala. Še posebej se je nasmejala prizoru v katerem je Jim Carry v bolniški halji z motorjem ušel iz bolnice. "In.. kakšen se ti je zdel film?" je vprašala Lana, ko sta po eni uri in pol prišla ven iz dvorane.

"Mehiško hrano?" je ponovil Ian, nato pa skomignil. "Jedel sem jo samo enkrat v življenju in to v neki restavraciji v New Yorku, ki je veljala za zelo prestižno. Vendar je od tega minilo že več let. Ste jedli v tej novi restavraciji Rico? Slišal sem, da je kar priljubljena, ampak sam še nisem bil tam. Enkrat si bom mogel privoščiti kakšno majhno kosilo in iti pogledati tja." Na platnu se je v tistem prikazal naslov in film se je začel. Ian je v njem užival vsako minuto in ko so se čez eno uro in pol luči spet odprle, se je na njegovem obrazu še zmeraj poigraval nasmešek. "Dober film je bil," je odgovoril na Lanino vprašanje, medtem ko sta se skupaj z drugimi drenjala skozi izhod dvorane. "Smešen. Niti malo mi ni žal, da sem si ga ogledal. Čeprav si lahko, tako kot pri vseh ameriških komedijah, predvideval kakšen bo konec." Obrnil se je k Lani. "Kakšen se je zdel pa tebi? Aja, si kaj žejna? Mislim, lahko greva še na kakšno pijačko ali kam drugam, če želiš." Skomignil je in pogledal na uro. "Jaz imam danes časa še na pretek."