RPG Zlatarna

Piše se v RPG-ju.

Lory se je odpravila v zlatarno malo pogledat. Seveda ni imela namena kaj kupiti. Gledala je prečudovite prstane in si zaželela imeti enega. Pogledala je v denarnico in se odločila da ga kupi. Prišla je na blagajno in videla da tukaj dela Ian. Pozdravila ga je in pohvalila njegovo zlatarno " Zelo lepe reči imaš. No tale prstan bom kupila. Nisem se mu mogla upreti." je z nasmeškom rekla Lory.

Ian tega dne ni imel veliko dela, saj med tednom ni prevelikega navala strank. Ravno je govoril po telefonu in si zapisoval podatke za izdelavo prstana, ki ga je stranka želela, je opazil svojo prijateljico, ki je ravno vstopila v trgovino. "Dvo karatni diamant?" je ponovil Ian in dal Lory znak naj malo počaka. "Aha, ja ja prav. Torej iskati ga lahko pridete čez en teden. Hvala lepa tudi vam.
Nasvidenje." Odložil je slušalko in si listek, kjer je zapisal vse podatke shranil v predal. "Živjo, Lory! Ti lahko kako pomagam? " Vendar očitno Lory ni potrebovala pomoči, saj mu je k pultu že prinesla prstan, ki si ga je izbrala. Ja, ta je res lep," se je strinjal Ian. "1100 $ stane. Sicer pa ja, tukaj delam. Da malo zaslužim, saj veš." je še dodal in se nasmehnil. Počakal je, da mu je Lory plačala in ji ostanek vrnil.

Lory si je prstan kar nadela na roko in ker je videla da ni skoraj nič strank se je zčela pogovarjati z Ianom " in kako ti gre, maš velik prometa ali je bolj umirjeno.?" ga je vprašala saj je slišala da je prej govoril s stranko.

"Ne, med tednom nimam preveč strank," je začel razlagati Ian in se z rokama naslonil na pult. "Več gneče je ob sobotah. Pa mogoče tudi ob petkih. Imam pa veliko rezervacij. Skoraj cel dan sem pri telefonu. Zadnje čase je veliko porok in ljudje množično rezervirajo in naročajo prstane za izdelavo. Pa da ne boš mislila, da tudi sam izdelujem prstane. Ne ne, samo prodajam jih. To je veliko lažje, seveda. Za izdelavo prstanov moreš biti že pravi mojster."

Lory je pogledala na uro in rekla " no it moram, se vidiva, pridi kaj na obisk " je rekla Lory in mu na pult dala naslov. Pi vratih je še enkrat rekla " čaw, se vidiva"

"Pa se bom en dan res oglasil na obisku," je prikimal Ian Lory in si na listek napisal naslov, ki mu ga je povedala. Listek si je nato spravil v predal in pomahal Lory, ki je odhajala iz trgovine. "Adijo!" Ravno, ko so se vrata za Lory zaprla, je spet zazvonil telefon. "Prosim?" se je oglasil Ian, vzel listek in že začel zapisovati želje stranke.

Kiaro je prineslo v Ianovo trgovino.. "hey!" ga je pozdravila." Pred kratkim sem ti naročila zapestnico, se spomniš?" je rekla in Ian ji jo je predal.. plačala mu je, se zahvalila in potem odšla h vratom kjer se je še enkrat obrnila. "Grem h Clarku, ima rojstni dan, se vidiva ko se" se je opravičila "drugače bi še ostala tukaj.." je rekla in nato odšla.

(to sm si zmislna, da sm naročila k ni nobene moške zapestnice.. pa ocen kolk bi bla cena in pol pač mi odvzem tolk keša )

Melani je hotela kupiti Sari darilo zato se je odpravila v zlatarno.Skoraj prepričana je bila, da je tukaj dela kakšna stara zagrnjena prodajalka( )..A vse se je spremenilo, ko je za pultom zagledala lepega,postavnega mladeniča.No torej našla sem prvega dobrega fanta v okolici( ) si je mislila.."Heila" se je pozdravila, ko je bila že pri pultu.

Maya je prišla v zlatarno, da bi Sarah kupila darilo. Odpravila se je do zapestnic. 2 sta ji takoj padli v oči. Kupila ju je za sebe, eno pa še za Sarah. Upam, da ji bo všeč.si je mislila, ko ji je prodajalec zavijal zapestnico.

Ian je ravno prekinil pogovor s stranko po telefonu, ko je v zlatarno vstopila Kiara. "Živjo. Ja, spomnim se. Srebrna zapestnica, kajne?" je pozdravil Kiaro, nato pa odprl spodnji predal, poiskal zavitek z imenom Kiara Banks in ko ga je našel, ga je položil na pult, da ga je Kiara lahko plačala in prevzela.. "Clark ima rojstni dan?" je vprašal, ko mu je povedala, za koga je zapestnica namenjena. "Pozdravi ga še v mojem imenu!" je skoraj zaklical za njo, ko je že odhajala iz zlatarne. Ian je vzel denar zapestnice, ki ga je Kiara položila na pult in ga spravil v blagajno. Že se je hotel vsesti na stol, ko je prišla nova stranka. "Živjo," jo je pozdravil, čeprav je ni poznal. Nekaj časa je opazoval, kako si stranka ogleduje stvari, nato pa vprašal: "Lahko kako pomagam?" Še preden je svetlolasa punca odgovorila, pa je vstopila nova stranka in kmalu na pult prinesla dve zapestnici. Ian je povedal ceno in nato vzel denar.

"No mislim, da lahko" je rekla Melani in se nasmehnila."Iščem darilo za prijateljico, stara je bila 17 let.." je povedala Melani."A morda imate kaj takšnega za sedemnajstletnico?" je vprašala Melani.

"Odvisno, kaj hočeš," ji je odgovoril Ian in se nasmehnil. "Imamo vse od uhanov, prstanov, do verižic in zapestnic. Srebrnih in zlatih. Z diamanti in brez. Torej sedemnajstletnici lahko podariš kar hočeš."

"Bom nje pa kar uhane" je rekla Melani in se nasmehnila."hmm.." je rekla Melani in pogledala uhane."Tile so mi všeč" je rekla Melani in pokazala na viola uhane.

"Se strinjam. Ti so odlični," je prikimal Ian in iz izložbenega "okna" vzel viola uhane. "Ti jih zavijem, ali ne?" je vprašal Ian in ne da bi počakal na odgovor povedal ceno uhanov. "Želiš še kaj?"

"Meni je prav" je rekla Melani."Ne hvala" je odgovorila in se nasmehnila.Iz torbe je vzela denarnico in vprašala "koliko stanejo?" in počakala na odgovor.

"800 $," je Ian ponovno povedal ceno, vzel denar in ga položil v blagajno. Nato je iztrgal račun, ki se je medtem izvil ven, in ji ga dal. "Izvoli uhane," je še nazadnje rekel in zapakirano vrečko položil na pult.

"Aham" je rekla Melani in iz denarnice vzela 800$ in mu jih dala."Najlepša hvala in nasvidenje" je rekla in odšla iz zlatarne.

Welique se je odločila, da gre na obisk k Ianu v zlatarno. "Živjo Ian!" je rekla, ko je porinila težka vhodna vrat in vstopila v trgovino. "Prišla sem malo pogledati, kako je tukaj. Še nikoli me ni bilo sem. Kako si?" Ozrla se je okoli in si razgledala prostor. "Imaš pa lepo tukaj. Prostorno. In..Do kdaj delaš?" je vprašala, ko se je razgledala in se obrnila nazaj k Ianu.

"Čaw," je odgovoril Ian Melani in se nato vsedel na stol. Iz žepa je potegnil svoj Mp3 prevajalnik in začel poslušati glasbo. Prišel je že skoraj do polovice pete pesmi, ko je opazil, da so se vhodna vrata spet odprla. Na svojem prevajalniku je pritisnil gumb Pause, povlekel slušalke iz ušes in vstal. Pred vrati je zagledal Welique. "O, Welique, dobro sem. No ja, malo dolgočasno. Pa ti?" je vprašal nazaj in opazoval kako si Welique ogleduje izložbe. "Do štirih delam," ji je odgovoril in v istem hipu pogledal na uro. "Torej še nekaj uric in lahko bom šel domov. Kaj je pa tebe prineslo sem?"

"Kot sm že povedla - prišla sem malo pogledat, kako je tukaj. Namreč še nikoli nisem bila v tej trgovini," je Welique ponovno pojasnila Ianu. "Sicer pa lepo no..Torej začneš delati ob osmih zjutraj? Pa imaš veliko strank čez dan?" Stopila je do izložbe s prstani. "Waw! Kako so lepi!" je vzdihnila in si vsakega podrobno pogledala. "So vsi iz čistega srebra?"

"Ja, ob osmi uri. Ta čas mi čisto ustreza. Čeprav končam delo malo bolj pozno, ne bi nikoli zamenjal da bi začel delat ob šestih zjutri in zato prej končal. Nisem ravno tip človeka, ki rad navsezgodaj vstaja," je rekel Ian in se nasmehnil. "Ne, med tednom nimam preveč strank. Več gneče nastane ob sobotah in petkih. Sem pa zato skoraj cel dan pri telefonu. In ja, vsi prstani so iz čistega srebra in zlata. In tudi diamanti so pravi," je prikimal Ian Welique.

"Hehe, hvala enako," se je zasmejala Welique. "Kdo pa izdeluje te prstane in te stvari? Nekaj mi pravi, da jih ti samo prodajaš. Imam prav?" Zopet se je zasmejala in se pomaknila k drugi izložbi, kjer so bile verižice. "Waw ta je lepa verižica. Sicer pa..delaš tukaj samo poleti ali tudi ob drugih letnih časih?"

"Ja, prav si uganila," je odgovoril Ian in se nasmehnil. "Jaz jih samo prodajam. Izdeluje jih lastnik te zlatarne, ki je tudi po poklicu zlatar. Delo tukaj sem dobil sicer samo za poleti, ampak se sedaj pogajam, da bom delal tudi še naslednje pol leta, potem pa bomo videli kako bo. Lahko bom dobil stalno službo tukaj ali pa bom čez pol leta moral ven. Drugač pa si lahko verižice pogledaš tudi tukaj." Iz predala je vzel kip z verižicami in ga postavil na pult pred Welique.

"Aha..No, bom držala pesti. Da boš dobil tukaj stalno službo," je rekla Welique in se nasmehnila. Nato se je pomaknila bližje k pultu in si ogledala verižice, ki jih je Ian privlekel iz predala. "Waw, kako so lepe! Še lepše so kot v vitrini," je zavzdihnila Welique. V roko je prijela srebrno verižico z dvema srčkoma in si jo podrobno ogledala. "Ta izdelovalec je pa pravi mojster."