RPG Sims Planet

Tu se piše v RPG-ju.

Clarka je nekega jutra na vse zgodaj zbudila budilka, ki je bila na nočni omarici. Stegnil se je k njej, jo zaprl in sedel pokonci ter si pomel oči. Bil je ponedeljek - nov delovni dan in Clark je moral v službo. Lenobno je vstal s postelje in si z omare vzel čisto svetlo modro srajco ter kavbojke, se oblekel, in se zazrl v ogledalo, ki mu je bilo nasproti. Nekaj časa je rabil, da je ukrotil svoje razmršene lase in se nato odpravil v spodnje nadstropje na zajtrk.
Ura je bila že pol sedmih, ko se je privlekel iz jedilnice in odšel v kopalnico. Kmalu je bil nared. Vzel je ključe in odšel k avtu.

Avto je pred Sims Planet parkiral približno pet do sedmih in vstopil. Pozdraviti je moral kar nekaj znancev, preden je prišel do svojega mesta.
»Živijo,« je pozdravil Karin, ki je, kot je bilo videti, tudi ona komaj prišla. Karin je bila lahko tako rečeno njegova 'soseda', saj je imela svoje mesto ravno nasproti njemu. Imela je rdeče, skodrane, do ramen dolge lase in prijazen nasmeh. Clark se je s Karin zelo dobro razumel in bila mu je kot mlajša sestra, Drug drugemu sta si pomagala, raziskovala 'kraj zločina', se smejala in podobno. Kakorkoli, Karin mu je odzdravila in se usedla pred računalnik, kar je istočasno storil tudi Clark.
»Danes pa ne boš moral biti v moji družbi,« je prva spregovorila Karin.
»Kako to misliš?« jo je vprašujoče pogledal.
»Ah..spet bom morala nekaj raziskovati in bla bla, zato me nekaj dni ne bo,« je govorila, medtem ko je nekaj tipkala na računalnik, Clark pa jo je naslonjen na stol opazoval. »Aha. Tako torej. No, potem pa fajn raziskuj,« je rekel, še vedno strmeč v Karin.
»Hvala,« je rekla, medtem ko je čakala, da ji tiskalnik nekaj natisne in se mu nasmehnila. »Sicer pa..« pogledala je na ročno uro, »mislim, da bom kar šla.« Vzela je list s tiskalnika, vstala in prišla k njemu. »Brez neumnosti, medtem ko me ne bo. Prav?« je nasmejano rekla in ga boksnila v ramo. Clark se je zasmejal, svojo desno roko stisnil v pest, ter z njo udaril Karino levo pest in jo prijateljsko objel. To sta s Karin vedno počela kot v pozdrav. Potem je vzela svojo rdečo mapo z mize, pomahala in odšla. Clark je zavzdihnil, se usedel na svoj stol in vtipkal geslo v okence, ki se je prikazalo na računalniku.

»O, je Karin že odšla?« se je zaslišalo iz ozadja. Clark se je počasi zavrtel na stolu, čeprav je že po glasu prepoznal osebo.
Pred njim je stalo dekle njegovih let z dolgimi, ravnimi blond lasmi in s sladkim nasmehom. Oblečena je bila vsa v roza, še celo pas na hlačah je bil kričeče roza, da ga ni bilo mogoče spregledati. Na ramenu ji je tičala roza torbica. Bila je kdo drug kot Rachel. Vzvišena, ošabna, ukazujoča, tekmovalna in še bi lahko naštevali, Rachel, ki je bila Clarku (a ne samo njemu, tudi vsem, ki so jo poznali) najbolj antipatična oseba v Sims Planetu.
»Ja,« je na kratko odgovoril Clark in nekaj natipkal na računalnik.
»Aha,« je sladko odvrnila in stopila bližje k njemu.
Vedno se mu je prilizovala in včasih je dobil občutek, da ga celo osvaja, čeprav je vedela, da že ima punco. Očitno pa je bila tudi ljubosumna na Kiaro, četudi je sploh ni poznala. In tako se mu je prišla vsak dan prilizovat, da sta jo imela Karin in še posebej Clark, že čez glavo. Clark se je zato delal, da nekaj vneto tipka in da ima veliko dela. Vendar se je na takšen način ni mogel znebiti. Rachel je še vedno stala tam in ga opazovala. Zavzdihnil je in se obrnil proti njej.
»Kaj bi rada?« jo je vprašal.
»Ah, nič. Samo prišla sem ti povedat, da bi te šef rad videl,« je rekla in se narejeno nasmehnila. »Torej..vidim, da imaš veliko dela, zato bom kar šla. Čawči,« je še rekla, pomahala in odšla.
Clark je spet zavzdihnil, vstal ter se napotil proti šefovi pisarni. Prav zanimalo ga je, kaj je tako nujno.

Clark se je znašel pred vrati z napisom 'Columbus Black'. Zajel je sapo in potrkal. Vstopil je v veliko pisarno s svetlo rjavimi stenami, lesenimi knjižnimi policami, na sredini sobe pa je bila velika pisalna miza, za katero je sedel starejši moški z belimi lasmi in bolj močne postave. Na pisalni mizi je imel računalnik, ter kup papirjev. V tem trenutku je ravno prebiral, kaj drugega kot Sims Planet. Clark je vljudno pozdravil in ko ga je šef opazil, je odložil časopis na mizo in si snel očala.
»O, gospodič Smith. Kar sedite,« je nasmejano rekel in mu pomignil na stol pred pisalno mizo. Clark ga je ubogal in sedel.
Columbus Black ni bil strog ali zatežen šef, kot so bili običajno. Prav nasprotno. Bil je vedno nasmejan in imel je tudi malo smisla za humor, kar je bilo Clarku všeč. Vendar je stvari, kot je recimo Sims Planet, jemal zelo resno in kdaj pa kdaj se je znal tudi hudo razjeziti.
»Torej..verjetno se sprašuješ zakaj sem te poklical. Kot veš, Karin nekaj dni ne bo, ker je šla nekaj raziskovat. Zato pa bo prišla 17- letna punca, ki ti bo pomagala pri delu. Kamor boš šel ti, bo šla tudi ona,« je povedal g. Black in spil požirek vode.
»Hočete reči, da bo ta punca šla z mano tudi na 'kraj zločina'?« je zanimalo Clarka.
»Tako je,« je pritrdil šef. »Tukaj bo nekaj dni, dokler se Karin ne vrne. Saj veš, da nekaj zasluži.«
»Pa..se vam ne zdi to nekoliko..nevarno?« se je obotavljal Clark.
»No, ja. Mogoče že. Ampak punca ima že 17 let in zna skrbeti zase. Poleg tega pa je tudi sama privolila,« je odvrnil g. Black.
Clark je prikimal. »Prav. Kdaj pa pride?«
»No,« pogledal je na uro, »mislim, da bi morala sedaj biti že na delavnem mestu. Ravno prej je bila tukaj in povedala mi je, da se že veseli dela.«
»Prav,« je rekel Clark, vstal in šel k vratom. »Nasvidenje,« je še rekel in šel skozi vrata. Medtem, ko je hodil proti svojemu mestu, je premišljeval, zakaj je šef zbral ravno njega.
Že od daleč je videl, da že nekdo sedi na Karinem stolu in se vrti. Vendar je, ko je prišel bližje, popolnoma obstal od presenečenja. To ni bila kar ena 17- letnica. Na stolu kjer bi morala sedeti Karin, je sedela…


(Demi? )

(Pa ti v tvojmu postu napiš, kako si se pogovarjala z šefom..kr sm jst napisu, da se je kao lih prej s tabo pogovarju..pa čimbolj opiš kako si pršla v Sims Planet ipd. )

Demi se je zbudila. Odgrnila je rjuho in vstala. V naglici je pogledala na uro in opazila, da bo mogoče zamudila. Hitro se je oblekla in pogledala zopet na uro. Odhitela je v Sims Planet kjer bo delala.
V mestuje iskala nalov ki ji ga je dal diektor. Končno je našla ogromno stavbo z velikimi okni. Vstopila je in našla vrata direktorja.

Demi je potrkala in vstopila. "Dober dan," je veselo pozdravila in se nasmehnila. Direktor je odzdravil. Demi mu je podala roko in se predstavila. "Demi Banks, me veseli," je rekla in počakala na odgovor. "Columbus Black," je rekel in se vsedel. Prav tako se je Demi. "No, delala boš za tekočim trakom in zlagala časopis v škatle," je rekel. Demi je z odprtimi usti gledala v resen obraz direktorja. "Am...ubistvu, jaz sem mislila, da bom delala kot novinarka," je rekla Demi nato pa videla smejoč se direktorjev obraz. "Hecam te" je rekel in se zasmejal. Demi se je oddahnila in se nasmehnila. "Delala boš z Clarkom Smithom." je rekel in nadaljeval. " Ti boš vajenka on šef. Kamor koli gre on greš ti. Preprosto" je odločno rekel Cloumbus. Demi je pokimala in vstala. Columbus je še vedno nasmejano gledal Demi. Demi je prekinila kratko tišino in rekla " kdaj pa začnem?" je vprašala in pogledala. " začneš danes. Clark pride ob sedmih. Pridi nazaj čez 15 minut. " je rekel in pogledal na uro. " no, končala sva" je rekel in se vstal. Prav tako je vstala Demi. Odzdravila je in zapustila pisarno.

Demi se je sprehajala po poslopju. Pred saboje zagledala črnolaso punco, ki je nekaj kopirala. " oje ime je Demi" se je predstavila in jo pozdravila. " živjo, jaz sem Vanessa" . Je odvrnila. " me veseli" je nasmejano rekla Demi. Vanessa jo je vprašala " prosim, reči, da si ti mladi up, ki bo rešil novinarstvo" je rekla in Demi jo je začudeno pogledala. "no na ekskurziji s šolo že nisem" je rekla in obe so se zasmejali. Vanessa je Demi z papirjem pomahala pred nosom. " delo čaka". Je rekla in se poslovila. Demi jo je pozdravila in odšla do avtomata ter si kupila čokoladni rogljiček. Pogledalaj je na uro, in se odpravila k direktorju.

Demi je potrkala in rekla. " dober dan" nato pa zagledala poznano osebo. A ta Clark Smith. Si je mislila in se spomnila, da je njega oblila z Oazo. Demi je počakala da kdo kaj reče.

»Demi?« je Clark negotovo rekel, ko je prišel bližje. »Ne mi reči, da si ti tista, ki boš 'nadomeščala' Karin?« se je zasmejal. »Ampak..to je super, kajne?« Usedel se je na svoj stol in se zavrtel. »Sicer se boš tu imela prav lepo, veš..No, ja..kakor kdaj.« Pogled mu je šinil proti Rachel, ki se je, kot je bilo videti, ravno prilizovala neki sodelovki. Zavil je z očmi in se spet posvetil Demi.
»In..kako, da si ravno tukaj? Te je kaj posebnega navdušilo, ali si tu samo tako – da nekaj zaslužiš?« jo je vprašal in se nasmehnil. »Hm..kaj naj ti še povem? Karin, kot sem jo že prej omenil, sedi drugače na tem stolu, na katerem si ti in je moja partnerka pri raziskovanjih itd. Je res prijetna in..ah, ne bom ti je niti opisoval, ker ima toliko (pozitivnih) lastnosti, da bi ti jih lahko govoril še celo večnost..Jo boš morala prav spoznati, da boš videla..« je rekel in pogledal Demi, ki se je radovedno ogledovala naokoli.
»Aja, pa..veš, da imam jaz sestro, ki se tudi imenuje Karin? Hecno, kajne? Pred nekaj dnevi je prišla sem...« je govoril Clark in, ko je opazil Demijin prestrašeni pogled se je nasmehnil.
»Nič naj te ne bo strah. Počuti se kot doma..Sicer vem, kako se počutiš..prvič si tukaj, vse novo itd., ampak tukajšnji ljudje so prav prijazni…« Za trenutek se je ustavil in pogled mu je spet ušel k Rachel. To ne bo držalo, je pomislil in se namrščil. »No, ja razen,« stišal je glas, »Rachel..To je tista blondinka vsa v roza, jo vidiš? Mogoče ti bo šla na živce, ker mi je (in ne samo meni)..am..kako bi se izrazil..anipatična. Vsem se tako prilizuje in vsak dan pride tu 'vohljat'.« Zavil je z očmi in nazadnje se je odločil, da o njej ne bo več debatiral. »Pravzaprav pa boš že sama videla..« Ustavil se je in se ozrl. »Kmalu,« je še dodal, saj je opazil, da se jima že približuje.
»Heej Clark,« ga je pozdravila in se nato obrnila proti Demi. »O, ti si tista, ki nadomešča Karin, kajne? No, jaz sem Rachel,« stegnila je roko proti Demi in se narejeno nasmehnila. »Me veseli.« Nato jo je kar nekaj časa ocenjujoče opazovala in Clark je zavil z očmi. (Kadar govori o Rachel, to pogosto počne)
»Am..Rachel?« se je oglasil, ko je videl, da je Demi malo neprijetno. »Si prišla iz kakšnega posebnega razloga sem?« Vprašujoče jo je pogledal.
»Pravzaprav ne..Samo zanimalo me je, kdo je ta 'nadomestek',« je sladko rekla in se obrnila proti Demi. »No, upam, da se bova dobro razumeli..Čawči.« Pomahala jima je in odšla.
»Ni ravno tako prijazna, kot je videti,« je zamrmral Clark. »Sicer pa..kje sva že ostala? Aja, še to sem ti pozabil povedati. Arhiv Sims Planeta je v kleti, če boš slučajno kaj rabila. Tam so vsi pretekli časopisi…« Pogled se mu je ustavil na mestu, kjer bi moral biti njegov mobitel.
»Hej! Kam je izginil moj mobitel?! » je vzkliknil in začel brskati po žepih, po pisalni mizi, po predalih,… Nikjer ga ni bilo.
»Ti ga nimaš, kajne?« je vprašal Demi, čeprav je poznal odgovor. »No..če ga jaz nimam, ti tudi ne..in nikjer ga ne najdem, je edina možnost samo še…« Obraz se mu je stemnil. Vstal je in jezno zaprl predal. »Se mi je zdelo, da ima nekaj za bregom,« je zamrmral in se odpravil proti Rachel.
»Hej Clark!« ga je pozdravila, ko ga je opazila in se nasmehnila. »Kaj te je prineslo sem?«
»Nič se ne pretvarjaj,« je zaškripal z zobmi. »Kam si dala moj mobitel?«
»Ooo..naš Clarkec je jezen..« se je sladko zasmejala Rachel.
Clark jo je srepo pogledal, »Rachel? Povej, kje ga imaš?«
»Koga?« se je sprenevedala.
»Moj mobitel,« je razločno rekel Clark, kot bi govoril triletnemu otroku. »Ti črkujem? M-o-j…«
»Ni treba, hvala.«
»No, potem mi pa povej, kam si ga dala…«
»Zakaj bi ga morala imeti jaz? Če si ga ti izgubil, je to tvoja stv...«
»Nič ga nisem izgubil. Misliš, da sem tako neumen?«
»Ja.«
»Ne izzivaj,« jo je hladno opozoril Clark. »Vrni mi ga..«
»Nimam ga..«
»Vem, da ga imaš..«
»Kako veš?«
Izgubil je potrpljenje. Močno jo je zgrabil za zapestje. »Vrni..mi..ga..takoj!«
»Če sem ti povedla, da ga nim…«
»TAKOJ!« Še močneje jo je stisnil, malo je manjkalo, pa bi ji lahko zdrobil kosti.
»Av..av..prav, no,« se je vdala Rachel in s prosto roko odprla predal, ter mu izročila mobitel. Clark jo je izpustil, prestrelil s pogledom, zgrabil svoj mobitel in se vrnil na svoje mesto. V njemu je kar vrela jeza in zdelo se mu je, da se je Demi zdrznila, ko ga je zagledala.
»Vem da je nekaj storila..Nikoli ne veš, kaj je lahko sposobna,« si je mrmral, medtem ko je preiskoval svoj mobitel, vendar je že po nekaj minutah odnehal, saj ni našel ničesar. Spravil je svoj mobitel v žep in olajšano zavzdihnil. »Mogoče ni nič naredila,« je naglas razmišljal. »A nekaj je že morala..Zakaj bi mi ga sicer vzela?« Ni vedel, kako prav je imel.

Demi in Clark sta stopila iz pisarne. Clark ji je že takoj dal vedeti, da je tukaj zelo udobno. Demi se je vsedla na stol, ko ji je Clak redstavila roza barbiko. živjo..Demi" je rekla Demi in se nevede namrščila. Vsake toliko je pogledqala v njen kričečo roza pas in odkimavala z glavo. Ko je odšla je rekla Clarku. " waw, ona pa je....barbie" je rekla ter pokimala. Demi se ni brigala za to, ko ej kar naenkrat Clarku izginil mobitel. Clark je stopil do Rachel in jo prosil naj mu vrne telefon. Demi je stremela v antišatično blondinko in gledala dogajanje. Končno je Rachel vrnila Clarku telefon in Clark se je vrnil k Demi. " ujejej....ta ima pa resne prbleme" je rekla ter pokimala. " poglej klice ali sporočila" je rekla ter se nasmehnila. To pa je čista običajna barbika. Si je mislila Demi ter nevede odkimaavala z glavo. " torej si dobil kaj?2 je vprašala Demi Clarka nato pa opazovala posemhljivo Rachel. Vzvišeno je tipkala na računalnik ter si popravljala lase. Vsakih pet minut se je samovsečno pogledala v ogledalo in se nasmehnila. Demi jo je s povzdignjenimi obrvmi gledala. Nato se je ornila h Clarku ki je še vedno raziskoval telefon. Dolgočaseno se je vrtela na stolu nato pa še enkrat vprašala. " si ugotovil?" in pogledala vanj.


**
Direktor je po zvočniku poklical Demi. Počasi se je ta odpravila do vrat in vstopila. " dober dan" je rekla in se vsedla na stol. " pozdravljena! no preidimo kar k stvari, no jutri se vrača Karin, kar pomeni, da je pripravništva konec" je rekel in Demi se je žalostno nasmehnila. " ja, kaj naj rečem, hvala, predvsem, veliko sem se naučila" je rekla Demi in direktor je odgovoril " no lepo, saj nimaš veliko reči tukaj?" je vprašal direktor. Demi je odkimala in vstala. " no nasvidenje" sta oba rekla in Demi je odšla iz pisarne. Poslovila se je še od najbljižjih sodelavcev in odšla.

Takoj se je odpravila v študentski servis, saj je vedela, da tam lahko dela za SimsCosmo.