Stadion

Ian se je odločil, da se bo šel malo razmigat. Slišal je za nov stadion, ki so ga zdradili, ko je bil on odsoten od doma. Od zunaj ga je že videl, vendar ga je zanimalo kako izgleda še od znotraj. Zato se je odločil, da bo dolgčas odpravil na stadionu. V nahrbtnik je spravil stvari, ki jih bo potreboval in odšel. Kmalu je prispel do stadiona in odkorakal k vhodu. Vstopil je in se razgledal. Okoli stadiona je bila velika tribuna, atletska proga pa je bila bleščeče temno modre brave. Ian ni bil vajen takega velikaga zaprtega stadiona, zato je še kar nekaj časa buljil okoli sebe. Ko se je vse nagledal, je odšel po stopnicah, ki so vodile do sedežev na tribuni, in poiskal udoben sedež v peti vrsti. Tam je odložil svoj nahrbtnik in iz njega potegnil ven čisto nove šprintarice. Obul si jih je, stekel po stopnicah navzdol in začel teči po stadionu okrog, da bi se ogrel.

Kiara se je zjutraj odločila da gre malo teč. Šla je v tadion, ki so ga pred karatkim odprli.. večinoma je rada tekla v naravi, ampak odločila se je da gre to jutro pogledat stadion. Rada je tekla in ohranjala kondicijo. Preobleka se je v trenirko in vzela plastenko vode. Ko je prišla, je videla nekoga teči. Šla je na tribune in se obuvala. Mislila je, da bo sama. Obula se je in se pričela ogrevati..

Ian je opazil, da je na stadion prišlo še dekle, ki je ni poznal. Vstavil se je in jo pozdravil. "Oj, jaz sem Ian," ji je rekel zadihano. "Se greva skupaj ogrevat?"

"Ojla!" ga je pozdravila Kiara. "OK lahk.. " je rekla. Medtem ko sta tekla sta se pogovarjala. "Js sm Kiara.. s kje pa si?" ga je vprašala ni tekla sta dalje.

"S Chelwooda..In ti?? Prihajaš pogosto sem??" jo je vprašal Ian medtem ko sta tekla. "Se malo vstaviva?" je še dodal, ko sta pretekla nekaj krogov.

"js sm z Gleneelya.. ne ne prihajam pogosto sm.. ubistvu sm tu prvič.. ti?" ga je vprašala. " ponavad tečm zuni, po parku z mojo psičko daniele," je rekla Kiara. "OK.. " je rekla Kiara in se ustavila ter malo hodila.

"Tudi jaz sem prvič tukaj. Prišel sem pogledat kako zgleda stadion še od znotraj. In morem povedat, da je preseglo moja pričakovanja," je rekel Ian in tudi on začel hoditi. "Psičko maš?? Kakšne pasme pa je?"

"ja tudi jaz sm bla presenečena.. ona je koker španjelka" je nato spremenila temo Kiara. "Maš tudi ti kašno žival?" se je zanimala.

"Mel sem psa..oziroma psičko..Lily ji je bilo ime," ji je odgovoril Ian in se zazrl v progo. V njegovi glavi so se začeli vrteti spomini na majhno belo psičko, ki je zmeraj veselo skakala okoli njega. Bila je tako prijazna in živahna..potem pa.. "Ampak jo je avto povozil. Ko je bila stara pet let." Zavzdihnil je. "No, sedaj pa nimam nobene živali. Čeprav razmišljam, da bi kupil ride. Malo dela je z njimi v primerjavi s psom."

"Žal mi je.." je v zadregi rekla Kiara, ker ga ni hotela spominjati.. "Ja prav imaš, z njimi je manj dela ampak pes je veliko bolj zabaven.." je pripomnila. "Kako se pa pišeš?" je zanimalo Kiaro.. mogoče je pa poznala kakšno sestro..

"Eh, sej nisi nič kriva," je rekel Ian in se nasmehnil. "Ja psi so bolj zabavni, to je res. Sicer se pa pišem Johnson, zakaj? Greva nazaj tečt?" je vprašal Kiaro, saj se mu je zdelo, da sta že prehodila že kar nekaj krogov.

"ah le vprašam.. lahko pridem kdaj na obisk?" ga je vprašala, vsa vesele volje. "Ja pa bi res lahko začela spet teči" je rekla in se zasmejala. Pretekla sta en krog in Kiari se je odvezala vezalka. Po nerodnosti je stopila nanjo in padla na Iana, ki je tekel ob njej. Vsa je zardela in se nato začela opravičevat : "oprosti, oprosti.. res nism hotela " je govorila in upala, da ni naredila slabega vtisa nanj. "Je vse v redu?" ga je vprašala in mu pomagala na noge.

Clark je pohajkoval po ulicah in se spomnil, da so ljudje že dolgo nazaj govorili, da so odprl nov notranji stadion. Predvsem ga je zanimalo kakšen je. Tako ali tako bi si rad nabral tudi nekaj kondicije, saj mu jo je zadnje čase primanjkovalo. Vstopil je skozi vrata in se povzpel na najvišje tribune. Ošinil je stadion. Od presenečenja je kar zastrmel. Modre steze? Clark je do sedaj tekel le na oranžnih in prav zanimalo ga je, kako se teče po modrih stezah. Vsedel se je na bližnji stol in odložil nahrbtnik. Slekel si je trenirko in jo vrgel na stol zraven njega. Vsedel se je in se slekel v kratke hlače. Bil je pripravljen na tek. Vstal je, si popravil majico, ki jo je imel zatlačeno za hlače in odšel po stopnicah do stadiona.
Ko je prišel malo nižje, se je spet zagledal v stadion. Šele taktrat je opazil dva človeka, natančneje fanta in punco ki sta se ravno pobirala s tal. Punca je imela dolge rjave in svetleče se lase, ki so ga spominjale na Kiarine. Odšel je še nekaj stopnic naprej ko...
..je popolnoma obstal kot okamenel. Usta je imel na široko odprta in oči presenečeno odprte.
K-kaj?? Je pravkar pomisli, da so ga lasje spominjali na Kiaro?? Kaj če je to ona?? Ne, ne more biti ona. Zraven je še neki fant.
FANT?...in..K-Kiara??
Clark je bil čisto zmeden. Še enkrat ju je pogledal in na hitro videl njen obraz. Zaslišal je njen veseli smeh.
To ne more biti res..ne more biti res..to ni ona, si je sam pri sebi prepričeval, čeprav je točno vedel da je.
Presenečeno, obupano in zmedeno obenem se je sesedel na tla. Kaj počne Kiara s tistim fantom doli? Menda ni..Menda ni..
Clarka je stisnilo pri srcu. Tako obupano se še ni nikdar počutil že od kar je pomnil. Menda..Menda ga ni z-zapustila?? Ne, to ne bi nikkoli storila.. Ali bi?? Mogoče so ji všeč športniki..NE!
"Ne more biti res, ne more biti res,.." je sedaj naglas, sam pri sebi ponavlal ene in iste besede. Še vedno je obupano buljil v tla. Mislil je samo še na Kiaro..na Kiaro...in na njene ustnice..jih bo sploh še kdaj občutil?
Zavzdihnil je in s tal pobral kamenček. Vrgel ga je nekam proč, nekam daleč..

Kiara in Ian sta začela teči, kar naenkrat pa je Kiara padla na njega. Ian je z brado udaril ob tla. "Au," je zajavkal in presenečno zamežikal, saj še zmeraj ni povsem dojel kaj se je zgodilo. "Kiara?" je vprašal, ko se je zavedal, da Kiara leži na njemu. Kar nekaj časa sta se še pobirala s tal. "Ja, vse je vredu," je Ian odgovoril na njeno vprašanje in si z dvema zamahoma počistil hlače. "In seveda da lahko prideš kdaj na obisk. Lahko bi pa tudi šla kam..mislem ven, če hočeš...na kakšno pijačo..no, greva naprej tečt?"

Kiara si je oddahnila, da ni bilo nič resnega in se iz vludnosti še enkrat opravičila. "No ql, da se lahk oglasim" je rekla Kiara in se nasmehnila. Spomnila se je na Clarka, ko je Ian omenil to, da bi lahko šla na pijačo. Kiaro je zgrabil sram in nekaj je zjecljala: "No.. am.. u..ubistvu.. na kašno prijateljsko (kar se da je poudarila prijateljsko) bi pa.. pa res lahko šla" je rekla in oči so se ji spet malo osolzile, ker je spet mislila Nanj.. na Clarka! Oči je umaknila v stran in globoko vzdihnila ter izdihnila, da bi se pomirila.
Naenkrat je zagledala postavo, ki je sedela na stopnicah. Bila je oddaljena okrog 200 metrov. Ta drža, ta majica ji je bila nekako znana.. Kiara je sunkovito zajela sapo.. saj ni mogoče je pomislila..je On? je to res On? je Kiaro kar razganjalo. Tako ga je pogrešala.. tako močno.. a obenem, ko ji je srce tako igralo je bila tudi jezna.. oči so ji kar potemnile..
Obrnila se je nazaj k Ianu.. "Ian.. nekaj nujnega je.. prosim ne hodi za mano" je rekla. "Rada bi se v miru pomenila z nekom.. vidiš tisto postavo tam?" ga je vprašala. "Tam bom.. ti pa si le odpočij" je rekla in v lahkem
teku pretekla tistih 200 metrov.
Zagledala ga je.. pogledal jo je z njegovimi angelskimi očmi.. Kiara se je komaj opazno nasmehnila..

(clark?)

Clark je dvignil pogled, saj je zaslišal da je nekdo prišel k njemu. Zagledal je.. Kiaro. Opazil je, da se je Kiara nasmehnila. Ni ji vrnil nasmeha. Resno se je zazrl vanjo.
"Oj," jo je pozdravil. Ni ovinkaril. Kar takoj je prišel k bistvu. Zanimalo ga je eno in edino vprašanje.
"Smem vprašati kdo je tisti tam doli?" je hladno odgovoril Clark in z očmi uperil pogled v fanta na stadionu.

Kiari se je ubistvu tudi malo oddahnilo, saj je videla da Clarku še ni vseeno zanjo. Ker mu je hotela vrniti ta udarec je rekla: "To je moj prijatelj.. kaj naj pa delam sama doma če se moj fant samo okrog potika?" prebodla ga je s pogledom. Prvič sta se tako zbadala.. Kiara je samo mirno čakala Clarkov odziv in pihnila lase s čela. Postajalo je vroče, saj je sonce bilo že visoko na nebu.

Clarku je odleglo, ko mu je pojasnila, da je tisti samo njen prijatelj. Verjel ji je na besedo. Nasmehnil se ji je.
"Dobro..no, sem pač mislil, da je že kaj več,..tudi ti bi mogoče, če bi jaz sredi stadiona z neko punco ležal na tleh," je rekel in se zasmejal. "Drugače pa, ja..kot sem ti že enkrat povedal, jaz ne morem uplivat na tvoja čustva..," ji je še rekel in naredil kratek premor.
"Okrog potikam, kaj? Ne..nikjer se nisem potikal..še manj po naših ulicah..
Le nekam sem moral iti. Saj veš s službo. Poklicali so me, da moram nekaj za časopis izbrskati pa sem takoj moral iti," ji je kar se da mirno razložil Clark in jo pogledal. "Ja..vem kaj razmišljaš..," je rekel, ko je opazil njen pogled. "Nisem ti povedal..to te moti, kajne?..Glej Kiara..grozno mi je žal, da ti tega nisem povedal prej. Ampak..," je rekel in se ustavil. Ni se mu dalo vsega razlagati. Upal je, da bo razumela.
"No, glavno je, da sva spet skupaj," je še rekel in jo objel čez rame ter jo poljubil.

Clark je uganil njene misli.. tudi ona mu je verjela na besedo.. "sploh veš koliko sem prejokala?" je rekla potiho in se mu nasmehnila.. "samo tko za informacijo.. da boš vedel da mi pomeniš ves svet je rekla in mu pritisnila na usta dolg nežen poljub. Ko se je končno odlepila od njega se je naslonila nanj in mu razložila kako sta se z Ianom ubistvu srečala tukaj in o padcu zaradi vezalk.. "če mene vprašaš kaj bi storila če bi z neko punco ležal na tleh.. pa da bi se tko kkr zdej dolgo časa ne vidla" je rekla Kiara "bi prišla do tebe in ti prisolila klofuto in te ozmerjala" je rekla Kiara in se mu nasmehnila.. "Taka pač sem.. imaš vročekrvno dekle" se je zasmejala..

Clark se je zasmejal. "Hja..v takih primerih je najbolje pomisliti, kaj bi ti naredil, če bi bil na mestu nekoga,...," ji je rekel in se ji nasmehnil.
"Rad te imam tašno kot si..nič ne bi spremenil na tebi," ji je še rekel Clark.
Toliko sta klepetala, da sta prav pozabila na fanta ki je bil na stadionu. Spomnil se je šele, ko je zopet ošinil stadion.
"No..tistega fanta si pa kar tam pustila, kaj? Kaj če bi šla dol k njemu, da ne bo tam sam?" je čez čas predlagal Clark. Clark ni nikoli hotel pustiti ljudi kar na cedilu in oditi.

"Ja pa bi res lahko šla ja" je rekla Kiara. "Ko sem s tabo pozabim, da se svet vrti" je pripomnila in se zavrtela zraven njega. "No pridi, naj ti ga predstavim..

(Ian)

"Ja, seveda, kot prijatelja sem mislil," je hitro rekel Ian. "Ok, te bom tukaj počakal," je še dodal, ko je Kiara nekam odšla. Šel je proti klopi in se vsedel nanjo. Ozrl se je proti smeri, kamor je odhitela Kiara in opazil, da je na stadion prišel novi fant. Glavo je obrnil proti tlom in opazil, da ima tudi on odvezane vezalke. Hitro si jih je zavezal, da se ne bi zgodila še kakšna podobna nesreča, kot se je prej. Spet se je ozrl proti Kiaru in fantu in opazil je, da mu prihajata naproti. Vstal je in počakal, da sta prišla dovolj blizu.

"No Clark" je rekla veselo Kiara "to je moj frend.. Ian mu je ime" je rekla in se zasukala k njemu.. "Ian to je pa moj fant.. Clark" je rekla in se nasmehnila. "Bomo skupaj tekli?" je predlagala Kiara. "Mislim.. jaz bom potem vsekakor šla ker ne tečem rada na soncu.. namreč potem se spotim in tako dalje.." je zveličano govorila Kiara.. "Torej?" je rekla in s pogledom šla od enega do drugega.

"Me veseli, da sva se spoznala," je rekel Clark in Ianu podal roko. Rokovala sta se in Clark se je obrnil k Kiari.
"Ja lahko skupaj malo tečemo..," se je Clark strinjal s Kiarinim predlogom. "Pa..tudi jaz bom kasneje šel. V vročini ni ravno pametno teči. Sonce je škodljivo pa še vroče je..," je še dodal Clark in jima pomignil naj mu sledita.
Začeli so teči po modri progi.

Kiara je bila tisti trenutak prav srečna.. srečo imam, da Clark ni posesiven in ne zahteva od mene, da imam le ženske za prijateljice.. take posesivneže namreč sovražim je razmišljala Kiara.. in če tega ne bi sprejel bi ga kmalu zapustila je razmišljala in zavzidhnila. Veliko ji je pomenila svoboda in fanta ki bi jo v tem dušil bi kmalu zapustila. Srečo imam da obstajajo taki kot Clark je nato naprej razmišljala in se nasmehnila sama sebi. Nekaj časa so še v tišini tekli, slišalo se je le butanje ob tla in sopenje.
Postajalo je vse bolj toplo..